Aktualno

Prenova nujne medicinske pomoči naletela na upor »terena«

Pilotnega projekta prenove mreže nujne medicinske pomoči v Zasavju, Ribnici in Kočevju ne odobravajo vsi, saj ukinja dežurnega zdravnika ponoči.

Trbovlje – Vlada bo z dnevnega reda današnje seje zaradi glasnega nasprotovanja »terena« neuradno umaknila predlog pilotnega projekta prenove mreže nujne medicinske pomoči (NMP) v zdravstvenih domovih v Zasavju, Ribnici in Kočevju. Najglasneje mu nasprotujejo v Zagorju in Hrastniku, saj bi jim projekt ukinil dežurnega zdravnika v nočnem času.

»Da bi bil naš zdravstveni dom (ZD) ponoči brez zdravnika oziroma da bi imel le nujno reševalno vozilo z reševalci, ne bomo dovolili. Vsako življenje šteje. Od novembra 2017 že imamo zdravnika NMP ločenega od ambulantnega dela in zadeve tečejo brez težav,« je ob podpori župana Matjaža Švagana odločna direktorica ZD Zagorje Saša Bajda.

Poskusi reorganizacije NMP v Zasavju niso novost. Prav tako ne nesoglasja med ZD Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Kot pravi direktor ZD Trbovlje Denis Tomše so se leta 2015 manjši zavodi reorganizaciji enkrat že uprli. »Od tedaj Slovenija plačuje dve vzporedni urgenci: eno v urgentnih centrih, vzporedno pa imajo dežurnega zdravnika ponoči tudi zdravstveni domovi, ki pa v primeru urgentnih stanj nimajo na voljo niti rentgena niti laboratorija ali ultrazvoka. Zdravnik lahko torej priskoči na pomoč le pri oživljanju na terenu, kar pa morajo obvladati tudi reševalci,« zatrjuje Tomše. Pilotni projekt sicer ponoči v Zagorju in Hrastniku v nujnih primerih predvideva reševalno ekipo – brez zdravnika.

Nedopustna manipulacija

Za reorganizacijo, ki po besedah direktorja ZD Hrastnik Gregorja Pajiča »Hrastničanom in Zagorjanom na račun Trboveljčanov zmanjšuje NMP«, so izvedeli na telekonferenci združenja zdravstvenih zavodov, med razpravo o aneksu ena k splošnem dogovoru za leto 2020, ki naj bi vseboval tudi predlagane spremembe izvajanja NMP v Zasavju. Pajič ima trboveljski poskus oživljanja reorganizacije NMP za nedopustno manipulacijo. »Prav je, da izenačimo zdravstveno varstvo v vseh krajih za vse ljudi, kar je tudi namen slovenskega javnega zdravstva,« je ogorčen Pajič, »a nikakor s prisilo. Nesprejemljivo je povečevati zdravstveno varstvo v enem na račun ljudi v drugem kraju.«